Japonski vrtovi (Boštjan Perko)

V prejšnjem prispevku, smo govorili o kraljici evropskih oziroma zahodnih vrtov, torej vrtnici, danes pa bomo podali malo dlje proti daljnem vzhodu, natančneje na Japonsko. Toda v tokratnem prispevku ne bomo govorili o bonsajih, ki so navadno prva asociacija japonskega vrtnarstva pač pa bomo govorili o japonskih vrtovih.

Morda za naš zahodni okus delujejo zaradi svoje primarnosti in prvinskosti vračanja k naravi že kar malce osamljeno in pusto, bomo kmalu ugotovili, da imajo tudi takšne formacije vrtov, svojevrsten navdih in vsebino, ki se globoko prepleta z staro japonsko kulturo.

Za evropske ljubitelje vrtov, ki so vajeni bogatih in polnih struktur, cvetočih in bogatih barv ter arhitekturno dovršenih linij, je ureditev vrta v stilu japonskih vrtov morda res malce drzna poteza, ki tudi ni vedno deležna odobravanja, toda, če pa arhitekturno ureditev japonskega vrta širše in bolj poglobljeno, lahko kmalu ugotovimo, da si lahko pridih brezčasnega vzhoda, pričaramo tudi na evropskih tleh.

V 7. stoletju, so takratni  prvi japonski ambasadorji, na svoji diplomatski poti obiskali Kitajsko. Njihov obisk je bil povezan tudi z gradnjo velikega parka, ki ga je navdihnila gradnja podobnega parka z jezerom pred cesarjevo palačo na Japonskem. Gradnje podobnih vrtov, so se začele kasneje širiti tudi pred palače lokalnih vladarjev. Toda šele z gradnjo pred budističnimi templji, kjer je vrt služil spodbujanju razsvetljenja skozi umetnost razmišljanja, so pri oblikovanju japonskega vrta, začele prevladovati nazornejše ideje preprostosti in naravne estetike. To je tudi glavna arhitekturna značilnost, ki japonske vrtove ločuje od drugih.

JAPONSKI VRT IN NJEGOVI ELEMENTI

Japonski vrtovi v soji primarnosti in nepristranskosti predstavljajo prostor, sprostitve, miru, notranjega ravnovesja in medsebojne harmonije. S posnemanjem in prenašanjem naravnih oblik in linij v bivalno okolje, izborom primernih rastlin, pravilno oblikovanimi potmi, vodnimi elementi ter mnogimi skriti kotički, nam poskuša na povsem nevsiljiv način približati in zapolniti naše pomankanje stika z naravo. Svojo dovršeno in celovito podobo pa japonski vrtovi dobijo šele skozi leta. To je tudi ena izmed ločnih, ki jih razlikuje od drugih tipov vrtov.

V japonskem vrtu so pomembni arhitekturni elementi skale in kamni, ki so tudi poglavitni oziroma vodilni element pri načrtovanju in postavitvi. Nepogrešljive so tudi vodne površine, bodisi v obliki manjših ali večjih ribnikov, potočkov ali kaskad. Lahko so uporabljene tudi površine, ki so prekrite s peskom, le te pa simbolizirajo jezera in morje. Posebna skrb in natančnost je namenjena izboru rastlin, saj le te predstavljajo uravnoteženost vrta. V preprosto celoto pa te linijske oblike zaokrožujejo praproti in mahovi, kot droben dodatek k dopolnjeni celoti se pojavi kakšen cvetoč rodhodendron ali japonska češnja.

ZASTIRANJE PRED POGLEDI

Zastiranje pogledov, je pri načrtovanju japonskih vrtov ključnega pomena. V prvi fazi postavitve, je potrebno vrt omejiti od zunanjega sveta, saj lahko na tak način, le ta postane oseben in miren prostor, namenjen razmišljanju in sprostitvi. Različni zastori iz ograj in rastlinja pa tudi znotraj vrta preprečujejo razgled po celotnem vrtu, zato bomo lahko dovršenost japonskega vrta doživeli le, če se sprehodimo skozi celoten vrt. Zastiranje pa ni izključeno tudi za posamezne objekte v vrtu (japonske lučke, oboki itd.). Njihova postavitev je mišljena ob ali za drevesi, saj le tako ne bodo takoj opazna in jih bomo le počasi odkrili, ko se sprehodimo skozi vrt.

OSNOVNI STILI

HRIB IN RIBNIK (Chisen-Kaiyu-skiki)

To je osnovni stil vrta, povzet po kitajskem vzoru. Hrib prikazuje gorato pokrajino in je navadno zasejan z ustreznimi rastlinami. Ribnik je lahko v vrt pravi ali pa le tega ponazarjajo površine prekrite s peskom, ki povzemajo obliko valov ali koncentričnih krogov, ki se širijo po vodni površini.

RAVEN VRT (Hiraniwa)

Postavitev izvira iz vrtov, ki so bili postavljeni pred templji. Vrt je vedno omejen od okolice z nizkim zidom, ki obdaja peščene grede (te simbolizirajo morje), sredi katerih so nameščeni posamezni kamni in skale (otoki). Ta oblika vrta je pogosto povezana z obalnim rastlinjem.

ČAJNI VRT (Rojiniwa)

Tu gre za edino obliko vrta, pri kateri funkcija prevlada nad obliko vrta. Rastlin je v tem tipu vrta zelo malo, vzdušje pa nosi pridih rustikalnosti.

KAMNI IN SKALE

Kamni in skale so osnovni in bistveni sestavni element japonskega vrta. Njihova postavitev je praviloma v neparnem ciklu števil vendar lahko v vrtu uporabimo kot element tudi samo dva kamna skupaj, ki se med seboj razlikujeta po velikosti. V vrtu so lahko uporabljeni kot ozadje ali kot sestavni elementi poti.

VODA

Poleg kamnov, je drugi najpomembnejši element japonskega vrta. Poleg ribnikov, potočkov in kaskad pa so v japonskem vrtu prisotne tudi površine, ki so prekrite s peskom in simbolizirajo jezera in morje. Praviloma je njihova simbolika še poudarjena z oblikovanjem valov na zglajeni peščeni površini.

RASTLINE

Kljub dejstvu, da so rastlinski elementi in njihove kompozicije v vrtu drugotnega pomena, pa ravno njihova živa celovitost predstavlja nasprotje skalam in kamnom. Slednji v vrtu simbolizirajo nespremenljivo večnost, medtem ko se rastline spreminjajo v skladu z letnimi časi in tako uravnovesijo vrt. V japonskem vrtu prevladujejo zimzelene rastline, ki so dopolnjene listopadnimi rastlinami. Japonski vrt je vrt za vse letne čase, saj zaradi široke pestrosti zimzelenih rastlin, ohranja svojo strukturo tudi pozimi. Tudi sneg na drevesih ima poseben pomen, saj simbolizira dodatno cvetno sezono, zato ga imenujejo tudi snežni cvet (sekku). V nadaljevanju je predstavljenih nekaj najpogostejših rastlinskih vrst, posamezne skupine.

DREVESA

  • Japonski rdeči bor
  • hrast
  • čajevec
  • bor
  • bela cipresa
  • tisa
  • ginko
  • japonska  tisa
  • jablana
  • kaki
  • magnolija
  • kostanj
  • božje drevce
  • trdoleska
  • japonska jelka
  • japonski javor
  • breskev
  • naši
  • okrasna češnja
  • pušpan
  • vrba

 

GRMOVICE

  • hortenzija
  • japonska andromenda
  • drevesasta potonika
  • glicinija
  • azeleja
  • zimzelena trdoleska
  • hibiskus
  • kamelija
  • božje drevce
  • kerija
  • medvejka
  • bambus

 

TRAJNICE

  • perunika
  • nageljček
  • plešec
  • miskant
  • kolmež
  • potonika
  • astra
  • krizantema
  • ogrščica
  • hren

 

V japonskem vrtu se navajeni bolj pisanih predvsem pa s cvetjem bogatih kompozicij angleških vrtov, zahodni ljubitelji vrtov le z težavo privadimo nekakšni navidezni praznini, ki vlada v japonskem vrtu. Toda prav ta » t.i.« prazni prostor, je eden izmed ključnih elementov japonskega vrta in vpliva na dojemanje sosednih elementov na vrtu, saj na ta način uravnovesi skale, rastline in ribnike med seboj. Same preprostosti japonskega vrta ne smemo zamenjati z monotonostjo, saj je prav ta preprostost ključni koncept pri doseganju estetskega učinka z minimalnimi sredstvi.

Tudi čas, ki je razpet med osnovno postavitvijo in dokončnim ter dovršenim izgledom, ko vrt zasije v vsej svoji lepoti, je eden od poglavitnih dejstev, ki ga ločuje od preostalih zahodnih vrtov.

Ob koncu naj omenim še pomemben koncept vrta, katerega osnovno pravilo je, da pri oblikovanju ne pokvarimo naravnega videza vrta, niti ga ne spreminjamo, temveč vse naše posege, čim bolj skrijemo.