O vrtnicah (Boštjan Perko)

V današnjem prispevku, bomo nekaj besed namenili vrtnem cvetju ali če smo bolj natančni, vrtni cvetlici, ki jo upravičeno imenujemo kraljica cvetja in je dobro poznana tudi laični javnosti. Najbrž ni bilo težko uganiti, da govorimo o vrtnici.

Z gotovostjo lahko trdimo, da bi težko našli nekoga, ki te žlahtne cvetlice ne bi poznal. Gre za eno izmed najbolj imponzantnih in glamuroznih rastlin, ki je množično razširjena na različnih območjih in izjemno priljubljena pa naj bo to kot rezano cvetje, lončnica ali grmovnica v vrtu ali manjšem atriju. Ne glede na vse, nas vrtnice z svojo pojavnostjo vedno znova in znova očarajo, za njo velja pravilo, da je to cvetlica, ki ne bo šla nikdar iz mode. Le redke rastline nosijo s seboj toliko sporočilne vrednosti in emocionalnega naboja, kot prav vrtince. Podarjamo jih ob različnih priložnostih, so primerno darilo tako za moškega kot žensko. Vrtnica pa naj gre za posamezen cvet ali povezane v šopek, osebi, ki jih prejme v dar, povedo več kot vse besede. Enostavno so vrtnice cvetje, ko govorijo same zase in vse nadaljnje besede, bi bile na tem mestu povsem odveč.

Vrtnice so kot vrtno cvetje zelo priljubljene že od prvih začetkov naše civilizacije na evropskih tleh. Sinonim kraljice cvetja je nosila že v času stare Grčije in ga neprekinjeno ohranila vse do danes. Zagotovo ni potrebno posebej omenjati, da se je z uporabo vrtnic v cvetličarske namene in pojavom novih, žlahtnih sort, priljubljenost kraljice cvetja samo še naraščala.

V dolgi zgodovini vzgajanja, križanja in odbiranja novih in novih sort, so prizadevni vrtnarji sledili potrebam, željam in okusom takratnega časa.

Povsem razumljivo je, da je bilo za tako širok in pester izbor sort in tipov vrtnic, ki so danes na trgu, prehoditi dolgo pot, od začetka v stari Grčiji pa do današnjih dni. Zasluga za levji delež pri tej prehojeni poti gre nedvomno prizadevnim in marljivim vrtnarjem, ki so v strastnem zanosu, vedno hrepeneli po nečem novem in še veličastnejšem.

V tokratnem članku bi vam rad malce pobliže predstavil osnovne tipe vrtnic in njihove sorte, ki so najbolj razširjene, na kratko pa se bomo dotaknili tudi teme o sami oskrbi in negi teh vrtnih lepotic.

RAZREZ SODOBNIH VRTNIC PO RAZREDIH

V današnjem času lahki z gotovostjo trdimo, da je vzgoja vrtnic postala že prava industrijska panoga, ki v svojih koncernih proizvede več sto novih proizvodov in novosti.

V poplavi raznih sort, se že poznavalec težko znajde, za ljubiteljskega vrtnarja pa je to trd oreh. Pri tem je potrebno poudariti, da žal kljub sodobni tehnologiji in napredku, nimamo enovitega sistema, ki bi vrtnice razvrstil v bolj enoten sistem.  Tako ima na tem mestu ameriško združenje vrtničarjev svoj sistem, britansko pa svojega, ki je drugačen od ameriškega. Težko bi rekli kateri sistem je zanesljivo pravilen in natančen, saj ima vsak izmed njiju svoje prednosti in slabosti.

Glede na dejstvo, da je Društvo ljubiteljev vrtnic, včlanjeno v svetovno zvezo, bo v tem članku prikazana sistem delitev v razrede.

1. ROŽNI GRMI (velecvetni in mnogocvetni, ponavljajoče cvetoči in enkrat cvetoči)

2. VELECVETNE VRTNICE

3. MNOGOCVETNE VRTNICE

4. ATRIJSKE VRTNICE

5. POLIANTE

6. PRITLIKAVE VRTNICE

7. PREKROVNE VRTNICE (ponavljajoče ali enkrat cvetoče)

8. PLEZAVKE  (ponavljajoče ali enkrat cvetoče )

9. POPENJAVE VRTNICE (velecvetne, mnogocvetne in miniaturne, ponavljajoče ali enkrat cvetoče)

ROŽNI GRM

Rožni grm je vrtnica, ki ga zaradi visoke in skladne rasti uporabimo kot samostojno grmovnico. Zraste do višine 120 -150, v določenih primerih lahko grmi prerastejo omenjeno višino. Sodobno rožni grmi cvetenje ponavljajo, saj bi si drugače le stežka utrli pot do ljubiteljev vrtnic. Sodobni trendi narekujejo tudi skladnost rasti, dobro olistanost in enakomerno razporejenost z cvetovi po celotni višini grma. V povprečju so visoki do 200 cm in za dosego popolne višine in širine potrebujejo tri leta. Iz povsem praktičnih razlogov rožnate grme po načinu cvetenja delimo na velecvetne in mnogocvetne. Za nazornejši prikaz le te še naprej razvrstimo na enkrat cvetoče in ponavljajoče cvetoče.

Večinoma se ljubiteljski vrtnarji odločajo za ponavljajoče cvetoče vrtnice, čeprav po mesecu juniju navadno zacveti manj cvetov, kot so pričakovali. Enkrat cvetoče vrtnice so res izjemen prikaz cvetenja, toda, žal le enkrat. Najvišji rožni grmi lahko dosežejo velikost do 3m in so povsem iz praktičnih razlogov bolj primerni za parkovne površine, kot pa za majhne vrtove.

Rožni grm lahko posadimo v vrt kot samostojni grm ali pa ga združimo v celoto z več grmi iste sorte.

VELECVETNE VRTINCE

Velecvetnice so vrtnice z žlahtno oblikovanimi velikimi cvetovi. Najznačilnejše predstavnice te skupine, imajo navadno po en sam glamurozen cvet na dolgem steblu na vrhu. Klasična oblika velecvetne vrtnice je skrižana čajevka z visokim popkom, spiralno nanizanimi venčnimi listi in izvlečeno sredico cveta ( imenujemo jo tudi vrtnica iz cvetličarne ). Te vrtnice so cenjene predvsem zaradi velikega cveta in žlahtnega, opojnega vonja, ki ga navadno pogrešamo pri mnogocvetnicah. V povprečju grmi zrastejo od 60 -100cm visoko. Zdravstveno stanje pri tem tipu vrtnic ni nikoli tako stabilno kot pri vrtnicah, ki jih sadimo po več skupaj. Tudi glede nizkih temperatur so bolj dovzetne za pozebo, kot pa tipi drugih vrtnic.

Ob koncu 20. stoletja, žlahtnitelji niso več križali samo starih čajevk, temveč vsakršne vrtnice, ki so vodile k lepo oblikovanemu in velikemu cvetu. Sodobne velecvetnice imajo pogosto po več cvetov na enem steblu, kar pomeni, da se meja med velecvetnicami in mnogocvetnicami zabrisuje. Da pa red le ne bi preveč ušel izpod nadzora, sorte s pet ali več cvetovi na enem steblu uvrstimo v razred mnogocvetnic.

MNOGOCVETNE VRTNICE

Mnogocvetne vrtnice so tiste, ki imajo cvetove v šopih, socvetjih. Pri nas so poznane pod imenom floribunde. Ker pa je zaradi žlahtniteljskih potreb posta ta pojem preozek, je skupina mnogocvetnic zajela tudi vrtnice grandiflore, ki sicer v Evropi niso nikoli imele zare svojega razreda, se je pri nas pa zelo priljubila sorta The Queen Elizabeth Rose. Oblika posameznega cveta pri mnogocvetnicah ni tako zelo pomembna, kot pa skupinski učinek cvetenja.  Nemci jih imenujejo gredne vrtnice, kar zelo nazorno opisuje njihov namen uporabe. Dejansko se najlepše izrazijo v skupinah, na gredi. Ker je pomemben barvni učinek, vedno sadimo mnogocvetnice ene same sorte. Preveč pisane linije bi delovale neurejeno in grotesno.  Mnogocvete vrtnice zrastejo do višine 70 cm in ponavljajoče cvetijo celo polete in jesen. v zadnjih letih so nemški žlahtnitelji poslali na trg sorte, ki skoraj ne potrebujejo škropljenja.

V devedesetih letih so namreč ugotovili, da je prodaja vrtnic upadla, ker si ljudje niso želeli oteževati življenja z škropljenjem in zastrupljati vrta z fungicidi. Žlahtniteljska prizadevanja na tem področju, so torej obrodila sadove.

ATRIJSKE VRTNIC

Atrijske (patio) vrtnice dosežejo višino med 40 in 50 cm. Po videzu in namenu uporabe so pomanjšane, kompaktne mnogocvetnice. Razred je pri nas malo znan in tudi predstavnic ni prav veliko npr. sorta Queen Mother. Atrijske vrtnice so namenjene za sajenje na mesta, kjer je malo prostora, denimo v atrijske vrtove, kjer so lepe v obronkih in manjših skupinah. Zelo so primerne tudi za večja korita, ki so pogosta na mestnih ulicah ali na notranjih dvoriščih. V Sloveniji se bodo morale atrijske vrtnice v takšnih situacijah šele uveljaviti.

POLIANTE

Po svoje nenavadno, da je Svetovna zveza vrtničarskih društev ohranila razred poliant. Skupina ima omejeno število predstavnikov, saj so poliante že sredi 20.stoletja stopile v ozadje. Izrinile so jih njihove potomke floribunde, današnje mnogocvetnice. Poliante so nizke vrtnice, ki imajo večinoma preproste cvetove, združene v velike socvetne šope. Večino so vzgojili v severni Evropi. Za tiste kraje so posebno primerne, ker cvetijo tudi v kratkih kislih poletjih in brez težav prenašajo mraz.

 

PRITLIKAVE VRTNICE

Pritlikava vrtnica ima vse, kar ima mnogocvetna, le da v močno pomanjšani izvedbi. Pritlikavke, imenovane tudi miniaturke ali liliputanske vrtnice, so visoke 30-40 cm, le izjemoma do 50cm. Namenjene so predvsem sajenju v posode, ki so dvignjene od tal. Vrtnar brez vrta, si lahko pritlikave rože posadi v cvetlično korito na okenski polici ali balkonu. Ob dobri oskrbi so miniaturne vrtnice zelo cvetive in za oko privlačne. So pa bolj šibkega zdravja, kar se pokaže na zlasti na vrtni gredi. Brez rednega preventivnega škropljenja ne smemo pričakovati, da bodo tam ostale zdrave. Njihovi listi se spuščajo praktično do tal, so nežni in tanki, zato jih hitro napade črna pegavost. Loti se jih tudi pepelovka, ki uniči cvetoče vršičke. Zato za nizke rožne grede sadimo prekrovne vrtnice, pritlikavke pa uporabimo za korita zaščitene pred roso.

 

PREKROVNE VRTNICE

Prekrovne vrtnice so pester in raznolik razred. Za njih naj bi veljalo, da tako temeljito prerastejo tla, da zmanjka svetlobe za plevele, kar žal ni vedno res. Druga značilnost prekrovnih vrtnic je velika odpornost na bolezni. Če naj vrtnice na brežinah nadomestijo cotoneastre in brine, morajo biti podobno trdožive in skromne. Zelo so odporne tudi proti mrazu in ne potrebujejo zimske zaščite.

Prekrovnice so lahko polegle čisto po tleh, imajo višino mnogocvetnic al pa že za rože za grme. Izbira je torej odvisna od konkretnih razmer na vrtu. Tudi prekrovnic različnih sort prez pametnega razloga ne mešamo med seboj. Prekrovnicam ne obrezujemo odcvetelih cvetov kot denimo pri mnogocvetnicah in velecvetnicah. Kakor strokovno rečemo, se morajo čistiti same. Tudi obrezovanje si lahko zelo poenostavimo: vsako drugo ali tretje leto na balin in vmes nič. Pomlad, ko prekrovnice obrežemo, izkoristimo za gnojenje in okopavanje. Če bi radi z vrtnicami nadomestilo brine in panešpljice, morajo ležati na sončni strani, drugače ne bo pravega uspeha. Po Evropi, ki je pod pritiskom kleščenja stroškov, s prekorvnimi vrtnicami  nadomeščajo mnogocvetne vrtnice v javnih nasadih. Razlog je preprost: zahtevajo manj vrtnarskega dela in so zato cenejše.

PLEZAVKE

Ramblerji, po slovensko jim rečemo plezavke, so vrtnice izjemno živahne rasti, ki sežejo od tri do osem metrov visoko. Trije metri so tudi okvirna ločnica med popenjavimi vrtnicami in ramblerji. Če rambler posadimo  k drevesu, se bujne rozge navadno s trni kar same oprimejo vej in pri plezanju ne potrebujejo pomoči. Če bi radi v plezalko oblekli hišo, moramo vrtnici pomagati z ustreznimi vodili.

Plezavke imajo večinoma majhne cvetove in cvetijo samo v rožnem mesecu juniju. Nekaj ramblerjev ima večje cvetove in cvetijo ponavljajoče.

POPENJAVE VRTNICE

Popenjavke so običajno plezave vrtnice. Ker se ne ovijajo, ker nimajo vitic, oprijemalnih koreninic ali česa podobnega s z čimer bi se aktivno vzpenjale proti soncu, ne govorimo o plezavih, temveč o popenjavih vrtnicah. Popenjavka se popne ob opori – brez človekove pomoči bi se rozge prevesile navzven in oblikovale široko bodečo kopico. S popenjavkami poudarimo na vrtu tretjo, navpično razsežnost. Pri nas so najpogosteje posajene ob hišnem zidu, zelo lepe so tudi na rožnem loku ali ob stebru. Popenjavke so lahko bodisi velecvetne ali mnogocvetne, enkrat cvetoče ali ponavljajoče. Tudi pri popenjavkah velja enako kot pri rožnih grmih, da namreč enkrat cvetoče sorte niso nujno manj vredne od ponavljajoče cvetočih, izbira pa naj vrtnar po svojem okusu.

Popenjavke sadimo k rožnemu loku, za kamor bi bili ramblerji  prebujni. S popenjavo vrtnico si lahko zastremo pogled k sosedom. Izdelamo vodilo v obliki rešetke in obenj posadimo zdravo in dobro olistano vrtnico. Tak paravan je lep in funkcionalen.

V nadaljevanju si bomo pogledali i nekaj tipičnih predstavnikov sort posameznega razreda:

ROŽNI GRMI:

  • Buff Beauty ( cvet spominja na vonja anansa, banane in indijskega čaja)
  • Hansa ( zraste 2-3m, gre za požlahtneno potomko japonskega šipka)
  • Faiv Flay, Smarty ( za današnji okus prešibko pocvitata)
  • Celine Forestier ( dobro uspeva v Primorju)
  • Gletscerfee ( zaradi občutljivosti na bolezni je skorajda ni več v prodaji)
     

VELECVETNE VRTNICE:

  • Guinne ( poganja močne rozge, primerna ko popenjavka)
  • Harry Wheatrcroft (očarljiva vrtnica, občutljiva na rjo)
  • Caribia ( zelo lepa sorta, občutljiva na rjo)
  • Elina ( leta 2006 izbrana za najbolj slavno vrtnico)

 

MNOGOCVETNE VRTNICE:

  • Escapade ( majhni cvetovi , šibka rast, sadimo jo v skupinah)
  • Europeana ( temno rdeči cvetovi, zelo lepo dišijo)
  • Lawaglut (drobni, temno-rdeči cvetovi )
  • Lili Marlen ( ena izmed najbolj znanih vrtnic brez trnja, občutljiva na bolezni)
  • Paprika ( lepi, svetlo- rdeči cvetovi)
  • The Queen Elizabeth Rose ( po velikosti cveta se približuje velecvetnim vrtnicam)

 

ATRIJSKE VRNICE:

  • Queen Mother (svetlo- roza cvet, sadimo jo v skupinah, pomanjšana mnogocvetnica)

 

POLIANTE:

  • Else Poulsen (polianta iz zlate dobe svojega razreda)
  • Triomphe Angevin ( ima majhne vrsnate cvetove, cveti do jeseni)

 

PRITLIKAVE VRTNICE:

  • Baby Masquerade ( očarljiva barvna kombinacija)
  • Minirosa ( pritlikavka s popenjavo rastjo)

 

PREKROVNE VRTNICE:

  • Aspirin ( belo cvetoča, visoko 60-80cm, odporna na mraz)
  • Bassino (zelo nizka, cca,. 30 cm, preprosti a barvno zelo učinkoviti cvetovi)
  • Pink Bassino (odpornejša od osnovne sorte, cveti roza)
  • Diamant (snežno beli cvetovi, zelo odporna na glivična obolenja, privablja čebele)
  • The Fairy ( najbolj razširjena sorta v tem razredu, zelo odporna in skromna za nego)
  • Satina ( izboljšana različica The Fairy, močnejše obarvani in večji cvetovi)
  • Mirato ( cveti do slane, dobro prenaša dež, čisti se sama)
  • Lavender Dream (cveti brez premora do jeseni, zraste 100-120 cm)
  • Knirps (zelo nizka cca. 30 cm, primerna za korita in posode, zelo zdrava sorta)
  • Hidefeur ( cveti rožnato-rdeče, brez premora, ima bleščeče liste)

PLEZAVKE:

  • Dorothy Perkins ( strara sorta z temnimi rožnatimi cvetovi)
  • American Pillar ( bogato cveti z raožnatimi cvetovi, ima bujno rast)
  • New Dawn (veliki cvetovi, cveti ponavljajoče, zelo priljubljena sorta)

 

POPENJAVE VRTNICE:

  • Amareto ( lepi, polni oranžni cvetovi)
  • Don Juan ( temno rdeč cvet, prijetno dišeč)
  • Harlekin ( Svetlo- roza cvet z temno obrobo in mlečno belo sredino)
  • Rose de Resht ( temno- vijolična, izjemno lepo dišeča sorta z polnjenimi cvetovi)
  • Salita (oranžno-škrlatni cvetovi, rastejo v šopih)
  • Iskra ( bogato cvetoča z temnimi cvetovi)
  •  American Pillar ( stara sorta, pogosta v starejših vrtovih, enostavna za razmnoževanje)
  • Casino ( veliki polnjeni cvetovi v manjših skupinah, močne rumene barve)
  • Parade ( rožnato-višnjevi cvetovi, so močno dišeči in polnjeni)

 

OSKRBA VRTNIC

Ključ do lepe in zdrave vrtnice je dobra izbrana sorta, ki pa zagotavlja le pol uspeha. Za drugo polovico, mora poskrbeti vsak sam in sicer z pravilno lego, pravo zemljo, pravilnim sajenjem in rednim oskrbovanjem od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Vrtnice potrebujejo sončno in zračno lego. Vrtnica bo slabo uspevala, če bo deležna manj kot osem ur sonca na dan, zato jih ne sadimo na severno stran hiše. Najugodnejše so lege, ki so odprte proti jugozahodu ali jugozahodu. Kakšna ura premora opoldne in zgodaj popoldne je dobrodošla. Vrtnicam, ki so od jutra do večera na vročem soncu, cvetovi zaradi pripeke pogosto obledijo in hitreje ovenijo.

Zračno mesto je pomembno, da se zjutraj po rosi ali po dežju listi čim hitreje posušijo. Hitreje se posušijo, manjša je verjetnost glivičnih okužb.

Vrtnice so glede tal bolj zahtevne, saj ne marajo težkih, zbitih tal in mokrih tal, saj na takšnih tleh malo cvetijo, so šibke rasti in bolehne. Težka in nezračna tla lahko izboljšamo z dodatki in obdelovanjem, namočenosti pa ne. Če so tla mokra, je treba težavo rešiti na celem zemljišču, kjer želimo urejati nasad vrtnic, drugače je zanje škoda denarja. Zemlja mora odvečno vodo globinsko požirati a je ravno prav zadrževati, da vrtnice poleti ne bi trpele suše. Najboljša so ilovnata tla z dobro strukturo, torej mrvičasta in dobro prezračena. Tla za vrtnice naj bodo vsaj 60 cm globoko obdelana. Težka tla izboljšamo z dodajanjem peska, dolomitnega drobljenca ali vrtnarskih mineralnih dodatkov.

Vrtnice ljubijo organsko snov v tleh. Ob pripravi tal primešamo zemlji 10-15% organske snovi. Dobri so kompostnica iz domačega kompostnika, preležan in temeljito uležan in preperel hlevski gnoj ali industrijsko pripravljen kompost. Ne sme pa biti šota ali kakšna na pol preperela ali sveža biomasa. Tla naj bodo blago kisla do nevtralna (pH 6,2-7,1).

 

BOLEZNI VRTNIC

Večina vrtnic, ki raste na naših vrtovih je še vedno takšna, da zahteva redno škropljenje. Če ne škropimo, najprej pegavost in rja obereta spodnje liste, v drugi polovici pa plesen uniči še vršičke s popki vred.

Najpogostejši glivični bolezni pri nas sta črna listna pegavost in pepelasta plesen. Prvo spoznamo po črnih pegah, ki imajo nazobčan rob. Pege se z napredovanjem bolezni združujejo, listi porumenijo in predčasno odpadejo. V vlažnih letih se pojavi že maja in z občutljivih vrtnic že po nekaj dneh pobere vse listje. Bolezen se s spodnjih listov širi po grmiču navzgor, neredko vidimo vrtnice, ki imajo na vrhu stebla cvet, pod njim pa nobenega lista več.

Pepelasta plesen je dobila ime po belkasti, pepelasti prevleki, ki prevleče površino listov, mehkih stebel, cvetnih pecljev in popkov. Listi se deformirajo in odpadejo, popki zakrknejo in se sploh ne odprejo. Če prva bolezen izbruhne v deževnem in hladnem vremenu, se močno razširi, ko se izmenjujejo vroči dnevi z rosnimi nočmi.

Tretja bolezen, kise še kar pogosto pojavi je rja. Med cvetenjem opazimo na spodnji strani listov drobne rjasto oranžne kupčke, nad njimi pa na zgornji strani lista tkivo potemni. List sčasoma porumeni in odpade. Za rjo občutljive sorte ostanejo pred koncem poletja brez listov in zaradi opešanosti ne napredujejo. Pogost povzročitelj rje je gliva, ni pa edini.

Sivo plesen najprej opazimo na belih cvetovih, na katerih v deževnem vremenu povzroča rdečkaste pege. S cvetnih listov se predvsem jeseni preseli še na popke, ki zgnijejo, še prede se odprejo. Vse omenjene glivične okužbe uspešno zatiramo z primernimi fungicidnimi pripravki.

Od živalskih škodljivcev, ki napadajo vrtnice moramo omeniti predvsem listne uši, škržatca in zlato minico. Vse škodljivce zatiramo z ustreznimi insekticidi. Tako kot pri boleznih, velja tudi za škodlj