2. Oktober dan babic in dedkov

Medgenaracijska povezanost v Sloveniji nima le tradicije, ampak jo pogosto narekuje tudi ekonomska situacija v družini. V Sloveniji so stari starši in vnuki  veliko bolj povezani kakor v Zahodni Evropi, kjer je precej običajno, da se začnejo osamosvajati že srednješolci, kaj šele študentje. Le izjemoma živijo še pri starših, raje se selijo v študentska naselja, kjer se šolajo za poklic in življenje. Naslednji korak je družina za katero večinoma poskrbijo sami, brez pomoči staršev, za razliko od nas, kjer se skoraj razume, da bodo stari starši pazili na vnučke, če so v pokoju in so vsaj kolikor toliko pri zdravju. Njihovo druženje je koristno iz več razlogov in je na ta način mnogo pogostejše, kakor v Evropi, pa naj gre le za druženja nekajkrat na teden, da si starši lahko privoščijo kakšno minuto samo zase in svoje aktivnosti ali pa naj gre za varstvo, ko to iz kakršnih koli razlogov ni mogoče v vrtcu.

Zahodna Evropa je s svojimi navadami povzročila precejšen razkorak med generacijami. Ni več prave povezave, oziroma je redka in omejena. Iščejo nove možnosti, kako bi našli povezavo, da bi se starejši ne počutili odmaknjene in nekoristne, saj imajo vendar toliko izkušenj in zgodb, ki bi jih radi delili z najmlajšimi. Pri nas pa temu ni tako in zato smo lahko hvaležni našim navadam, ki imajo tradicijo, zato moramo biti na njih ponosni in jih gojiti tudi v naprej.

Prav pa je, da te navade na poseben način izpostavimo in jim namenimo poseben dan. V Evropi je takšen praznik 2. Oktobra, zato smo se tudi v Sloveniji odločili, da bi ta dan namenili več pozornosti druženju med generacijami, četudi se družimo vsak dan, naj bo ta dan nekaj posebnega. Prav je, da se mladi starejšim zahvalijo za trud, skrb, morda varstvo, katerega so deležni. Voščilnice so kot nalašč, da se v njih napišejo misli, ki jih včasih lažje napišemo, kakor povemo. Dodamo še kakšen lep suh cvet, zelišče ali kakšno drugo mojstrovino, ki so jo ustvarili najmlajši.

Svet rastlin je vedno navdihujoč za najmlajše in če spomladi z dedki in babicami na okenske police sejejo semenčke iz katerih zrastejo velike rastline, katerim se skupaj čudijo, je jesen čas, ko se pogovarjajo, kako so rastline obrodile ali pa nam delale veselje s svojim cvetjem in barvitostjo. Morda je jesen čas, da skupaj posadijo novo sadno rastlino ali pa simbolično na okensko polico postavijo novo rastlino, ki jih bo dolge zimske dneve spominjala na poseben dan, ko se vnučki zahvalijo dedkom in babicam, da delijo z njimi mnoge skrivnosti življenja. V priročni vrečki s podobo medgeneracijske povezanosti, pa se lahko znajde še veliko uporabnih daril, katerih se bosta veselili obe generaciji. Morda je jesen čas, ko skupaj preberejo novo knjigo ali pa se spravijo k štedilniku in skupaj spečejo najbolj slatne piškote. Za peko pa je potrebno kar nekaj pripomočkov, ki se znajdejo v vreči, za nameček pa še predpasnik za staro in najmlajšo generacijo, ki povezuje in spomni na skupne aktivnosti tudi simbolično.

Posebej pa bi želela izpostaviti dobrodelno noto Slovenske profesionalne družbe (PVD), v kateri je združenih 28 vrtnarij, vrtnih centrov in cvetličarjev, ki so se odločili, da bodo prvo leto, ko bomo tudi v Sloveniji praznovali ta praznik, dobršen del dnevnega izkupička namenili dobrodelnosti , ustanovam, ki sredstva še kako potrebujejo in jih žal nimajo dovolj. Pohvalno, saj so s tem naredili kar dve dobri deli. Dali so pobudo za praznovanje in s tem povezano veselje, ki ima s pomočjo dobrodelnosti dolgoročne posledice. (ga. Jelka Stopar Metelko)