Jesensko urejanje grobov

…naj na mojem grobu raste rožmarin,
venec rožic milih meni za spomin.

(slovenska narodna)

Oktobra je čas, ko ureditvi poslednjih vrtov spet namenimo več pozornosti. Čas poletnih cvetlic je minil, grobove bomo odeli v jesensko obleko. Prav na pokopališču se najbolj zavemo svoje zemeljske minljivosti, pa tudi nečesa večjega, a nam tako nerazumljivega. Morda pa prav na pokopališču najdemo tudi žarek upanja na ponovno snidenje in moč za življenje do takrat.

Urejenost groba naših prednikov in bližnjih, ki so že legli k večnemu počitku, naj bo odraz našega čutenja, spoštovanja do pokojnih. Grob uredimo deloma lahko po svojih željah, deloma pa se moramo držati pravil, ki jih nalaga splošna urejenost pokopališča. Ko se odločamo, kako bomo uredili grob, upoštevajmo, kako ga bomo lahko oskrbovali, saj s pravo izbiro ureditve, predvsem pa rastlin, klub morebitnim bolj poredkim obiskom lažje dosežemo stalno urejenost. Tudi če je grob v pretežni meri ali pa celo povsem prekrit z okrasnim peskom ali marmorjem, pa mislim da vseeno ne sme biti povsem brez rastlin. Če ne moremo posaditi rastlin v zemljo – gredico, pa vedno lahko postavimo na pesek ali kamen nasad v posodi. Pazimo le, da ne bomo postavili na občutljive površine posod, ki bi pustile madeže.

Izbor rastlin je zadnja leta postal zelo pester. Še vedno pa so najbolj značilne za jesensko sajenje grobov mačehe. V angleščini se mačeha imenuje pansy, kar izvira iz francoske besede pensee in pomeni misel. To ime je dobila roža zato, ker cvet spominja na človeški obraz, ki se sklanja naprej, kot bi globoko razmišljal. V govorici rož je mačeha simbol zvestobe.  Zadnjih nekaj let mačehe vse pogosteje videvamo tudi na okenskih policah in balkonih, kjer od jeseni do pomladi skrbijo za pisano in vedrejšo podobo doma. Poleg navadnih mačeh, katerih sorte pa so žlahtnitelji izboljšali tako po lepoti oziroma barvi in velikosti cveta, kot po zdržljivosti, pa so se v zadnjem času  v svetu in tudi pri nas uveljavile tudi sorte viseče ali povešave rasti. Mačehe vrste Endurio razvijejo številne drobne cvetove in, kar je najpomembnejše, odlično prenašajo mraz. Takšne mačehe zasijejo vsakič, ko mraz popusti, saj se takrat listi in cvetovi nežno razprejo in pokažejo vso svojo lepoto. Tudi te mačehe seveda lahko sadimo na grobove, zaradi močnejše razrasti potrebujemo za enako površino kakšno sadiko manj. Pomembno pri mačehah, pa tudi pri ostalih,  predvsem zimzelenih  rastlinah  pa je, da pozimi ne pozabimo na zalivanje. Mačehe zalivamo, ko so dnevi toplejši in ko za naslednji dan ni napovedan hujši mraz, pri zalivanju pa pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov. Da pa bi nas njihovi veseli nasmehi razveseljevali čim dlje, jim pomagamo tako, da sproti odstranjujemo odcvetele, uvele ali poškodovane cvetove, ker tako spodbudimo nastajanje novih cvetnih popkov.

Najprimernejše obdobje za zasajanje mačeh je v prvi polovici oktobra, kasnejše sajenje pa zahteva bolj pozorno oskrbo. Pomembno je namreč, da imajo korenine še nekaj tednov časa, da se še pred hudim mrazom dobro vrastejo v zemljo, saj bodo potem veliko laže prenašale zimo. Mačehe potrebujejo dobro odcedna tla, ki hkrati zadržijo dovolj vlage. Posajene rastline temeljito zalijemo. Ob sajenju dodamo gnojilo z dolgotrajnim delovanjem, zgodaj spomladi ob intenzivnejši rasti pa vodi za zalivanje občasno primešamo tekoče gnojilo. 

Znano je, da mačehe uspevajo na sončnih in tudi polsenčnih legah, vendar bodo tiste, ki so posajene na sončni legi, tvorile precej več cvetov od tistih v senci. Poleg mačeh pa na grobove in v nasade jeseni sadimo še mnoge druge rastline. Najbolj pogosto je to jesenska in spomladanska resa, calocephalus, gaulterija, hebe, bršljan, razne okrasne trave, homulice, netreski, hojhera, pa tudi krivovejnata korokija,  pernecija in še nekatere trajnice. Če se odločamo na grob posaditi grm, pazimo, da izberemo primernega prostoru, ki smo mu ga namenili. Najbolj primerni so pritlikavi iglavci, pušpan, pa tudi odporne sorte prekrovnih vrtnic, panešpljica, češmin, pahljačasti javor, nepozebnik itd. Če želimo, da se spomladansko prebujanje pokaže kar se da zgodaj tudi na grobu, posadimo jeseni tudi čebulice žafranov, nizkih tulipanov ali narcis. Zelo pa pazimo na barvno in splošno usklajenost zasajenih rastlin in sploh vseh elementov ureditve groba. Usklajeni, predvsem barvno, naj bodo kamniti del groba, pesek, rastline, morebitna zastirka, pa seveda tudi sveče in vsi aranžmaji.

 

Pogosta okrasitev groba v jesenskem času in pa ob dnevu spomina na mrtve je lončna krizantema. Če želimo, da lončna krizantema krasi grob dlje časa, jo tja lahko postavimo že v začetku oktobra ali odvisno od vremena celo že prej. Za ta namen se raje odločimo za drobnocvetne sorte, rastline pa naj bodo na začetku cvetenja in ne previsoke. Tako jim tudi morebitne vremenske neprilike ne bodo preveč škodovale. Za 1. november pa se mnogi odločijo za  velikocvetne krizanteme ali pa sveže, suhe ali polsuhe aranžmaje. Zadnja leta so zelo priljubljeni aranžmaji v celoti iz svilenega ali iz naravnega suhega cvetja, lahko pa je osnova iz naravnega zelenja, smreke, ciprese, lovorikovca in drugih iglavcev in zimzelenih rastlin. Prednost teh aranžmajev je , da jih lahko nabavimo že prej, ne zadnje dni in da ti aranžmaji zdržijo nizke temperature. Lahko se odločimo tudi za polsuhi aranžma, ko mraz uniči sveže cvetje, ga enostavno odstranimo iz aranžmaja, ta pa še naprej lahko krasi grob. Izbira cvetja za aranžmaje in šopke je velika, svoje mesto pa so zadnja leta v aranžmajih našli tudi mnogi dodatki, kot so korenine, storži, različni plodovi…  Za vazo izberemo isto ali podobno vrsto rož, kot so v aranžmaju, pazimo na barvno usklajenost.

 

Za konec pa mogoče misel iz nedavno prebrane knjige. Naredite v prihajajočih dneh, prav v spomin na drage pokojne, nekaj dobrega za tiste v vaši bližini, ki to najbolj potrebujejo. In to je lahko že prijazen pozdrav in klepet, obisk ali drobna usluga. 

Ana Frbežar