Oreh - predstavitev
Saditi res še ne moremo, lahko pa načrtujemo. Saj veste, mislimo, da že vse vemo, pa nas hitro kaj preseneti. Tokrat vam naš sodelavec Boštjan Perko podrobneje predstavlja oreh:
V tokratnem sadjarskem prispevku, bi rad predstavil sadno vrsto iz skupine lupinarjev, ki je bila v preteklosti stalnica vsake večje domačije, danes pa ponovno pridobiva svoje mesto v sadnih vrtovih. Govorili bomo o namreč o orehu in koristnih sestavinah njegovih plodov.
Uporabni deli oreha v zdravilne namene so predvsem njegovi listi, ki so bogati z zdravilnimi čreslovinami. Vsebujejo tudi naftokinone (juglon), flavonoide, kot sta hiperozid in kvercetin, askorbinsko kislino in eterično olje. Čreslovine obarjajo beljakovine in tako zmanjšujejo občutljivost sluznic, blažijo vnetne procese in celijo rane. Juglon deluje protibakterijsko.
Vse več raziskav kaže, da igrajo orehovi plodovi pomembno vlogo v zmanjševanju tveganja za bolezni srca in ožilja. Uživanje orehov naj bi vplivalo na znižanje holesterola in zmanjšanje žilnih vnetij. Iz orehov stiskajo tudi olje, ki je cenjeno tako v kulinariki (za solate in za začinjanje jedi) kot tudi zaradi svojih ugodnih učinkov v zdravilstvu. Tako kot lešnikovo, sezamovo in mandljevo olje je dober vir esencialnih maščobnih kislin. Naravno, hladno stisnjeno orehovo olje vsebuje visok delež koristnih nenasičenih maščobnih kislin: omega-6 in omega-3, in sicer v razmerju približno 3 : 1, kar ga uvršča med olja z najvišjim deležem omega-3 maščobnih kislin.
Orehovo olje naj bi delovalo varovalno proti boleznim srca in žilja (ateroskleroza, ishemija, visok krvni tlak, holesterol). Tudi raziskave so pokazale, da redno uživanje orehovega olja zniža stopnjo umrljivosti zaradi ishemičnih bolezni srca. V različnih virih omenjajo še varovalno delovanje pri slabokrvnosti, kroničnem hepatitisu, visoki kislosti želodca in čezmernem delovanju ščitnice. V zadnjih letih so ugotovili celo, da zaradi maščobnih kislin omega-3, ki jih vsebuje, orehovo olje lahko zmanjša tveganje za kronični bronhitis in pljučni edem pri kadilcih ter bivših kadilcih. Priporočajo ga še za boljšo plodnost, pa tudi nosečnicam in doječim materam. Poleg tega naj bi blažilo bolečine v ustih in grlu.
Sajenje oreha, kot sadne vrste, res ni tako močno razširjeno, kot sajenje drugih sadnih vrst, kot na primer, jablane, hruške ali češnje, toda ljudje, se vse pogosteje zavedajo hranilnih vrednosti in koristnih učinkovin orehovih jederc, zato, se tudi sajenje te sadne vrste povečuje. Gotovo je poglavitni vzrok za tako neštevilčno sajenje, predvsem sam velikost oreha kot drevesa, oreh je namreč mogočno drevo, ki lahko zraste tudi do 20m in dočaka starost 200let. Toda selekcijski razvoj je šel tudi v tej smeri in danes so na tržišču na voljo sorte, ki so cepljene, torej posledično zrastejo nižje in tudi hitreje zarodijo. Kot sem že omenil, je oreh graciozno drevo, z veliko in razvejano krošnjo, ki za dobro rast in obilen pridelek potrebuje veliko sonca, zelo mu ustrezajo tople, vinogradniške lege, kjer ni nevarnosti zgodnjega spomladanskega in poznega jesenskega mraza. Tudi vetrovne lege mu ne ustrezajo. Pozimi, v času mirovanja, prenese tudi do -30 C, ko pa prične odganjati, mu škoduje že temperatura pod -1 C. Sušo relativno dobro prenaša, zelo hvaležen pa je za namakanje. Glede tal, oreh ni pretirano izbirčen, najbolje uspeva na dobro prepustnih, peščeno-karbonatnih tleh, nevtralne do rahlo alkalne reakcije s pH 7 do 7,5. Ne ustrezajo pa mu težka, slabo prepustna, ilovnata tla, ki niso odcedna. V tem primeru oreh zelo pogosto podleže klorozi. Oreh raste kot drevo in ima lepo oblikovano naravno krošnjo, zato ga praviloma ne obrezujemo. Če je rez vseeno potrebna, to opravimo poleti (julij, avgust) v času intenzivne rasti.
Orehi, vzgojeni iz semena, zarodijo v 8-12 letu po sajenju in dajejo od 60-70 kg pridelka na posamezno drevo, dosežejo zelo visoke starosti. Oreh lahko cepimo tudi na navadni oreh ali črni oreh. Cepljen zarodi že tretje leto, je nižji, da manj pridelka in hitreje ostari.
Danes bom predstavil dve, tržno zelo pomembni in zanimivi sorti oreha, ki ju poleg odlične rodnosti, odlikuje tudi odpornost na bolezni.
Prva je sorta Franquette:
Franquette je francoska sorta sorazmerno počasne rasti in je razširjena po celem svetu. Frenquette odžene in cveti pozno, zato ni občutljiv na spomladanske pozebe. Rodi dobro. Plodovi so podolgovati in koničast in je težek približno 12 gramov. Dobitek jedrc je približno 48%. Jedrce je zelo svetlo, odličnega okusa in se lahko izlušči. Zorenje je v sredini meseca oktobra. Končan velikost rastline je 8-10 m in je ni potrebno obrezovati, gnojimo jo samo vsako tretje leto. V našem sortnem izboru je na listi A, in jo uvrščamo med glavne sorte. Sorta je primerna tudi za intenzivne nasade v vinogradniških območjih.
Je tudi odlična opraševalka za naslednjo opisano sorto.
Chandler je ameriška sorta, vzgojena v Kaliforniji, kot sorta je bila priznana leta 1979 in je rodukt dolgoletne selekcije. Je ena najbolj razširjenih sort v Ameriki, saj daje med vsemi sortami največji pridelek, zarodi že prvo leto po sajenju. Plodovi so debeli, zelo okusni, svetlo – zlate barve in se zelo radi luščijo. Sorta cveti pozno, zato ni nevarnosti, za pomladne pozebe. Z vegetacijo začne v prvi polovici aprila ali v sredini aprila, ima srednje bujno rast, zraste do 12m. Teža plodov se giblje med13-14g, dobitek jederc znaša me 48-50%. Sorta je primerna tako za intenzivne kot ekstenzivne nasade, v prvem primeru ga sadimo na razdalo 4x8 m in se goji kot špalir, v drugem primeru je sadilna razdalja 12x 12 m, najprimernejša oblika gojenje je piramidalna.
Obe opisani sorti sta na voljo v naši drevesnici, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri nakupu tudi ostalih sadnih vrst sadik.
Februar 2017
