Ne pozabimo na naše pernate prijatelje. Pomagajmo jim z ustvarjanjem prijaznega okolja, hranjenjem pozimi, dobrodošla je tudi pomoč pri gnezdenju v obliki valilnic. Podrobneje o pomenu, vlogi in ogroženosti ptic v sadnih vrtovih pa v spodnjem prispevku avtorja Boštjana Perka:

PTICE V SADOVNJAKU IN SADNIH VRTOVIH

(NJIHOV POMEN,VLOGA IN OGROŽENOST)

Srečanja z divjimi oziroma prostoživečimi živalmi v naravi nas vedno znova navdušujejo in prevzamejo, tako, da nam še dolgo ostanejo v spominu. Še prav posebno pa nas navdušujejo ptice s svojimi različnimi oblikami, velikostmi, barvami in navadami.

Toda ali se ljudje res v celoti zavedamo kako pomembno vlogo imajo različne vrste ptic, ki se nahajajo neposredno v naši bližini in tako prispevajo svoj delež, ki ohranja enovito celovitost našega pestrega in zato tako izjemnega  habita narave.

Ptice že od nekdaj burijo človeško domišljijo, zato si je človek v svoji nevednosti želel delček njihove prvinskosti prenesti v svojo bližino, da bi potešil svojo večno željo po tem, kar izginja.

Namen tokratnega članka ni odpiranje moralnih vprašanj človeka glede njegovega odnosa do narave. Z njim želim  le malce nazorneje  predstaviti, kako pomemben dejavnik biološkega cikla v sadovnjakih so ptice. Toda z intenzivnim kmetovanjem se njihova vloga vse bolj umika novodobnim rabljem narave, ki v obliki fungicidov, insekticidov ter herbicidov za seboj puščajo nepopravljivo škodo. Če k temu dodamo še človekovo brezbrižnost do narave, je krog obsodbe sklenjen.

Še pred nekaj desetletji je bila pestrost najrazličnejših ptic, tako semenojedih, žužkojedih kot ujed zelo pestra, danes pa je od njihove pestrosti v naših sadovnjakih prisoten le še vzorec njihove nekdanje veličine.

Veliko vrst ptic so sodobni načini upravljanja sadovnjakov povsem izrinili iz njihovega prvotnega okolja, velika večina jih je danes na rdečem seznamu ogroženih vrst, le redke so do danes obdržale stabilnejšo populacijo svoje vrste.

Res je, da niso kmetijski ukrepi prizadeli le ptic, temveč tudi druge živalske vrste, toda ptice so zaradi svoje specifičnosti še posebej ogrožene.

Tudi laični javnosti je danes jasno, da imajo ptice v sadovnjakih pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja. Ne samo, da nas navdušujejo s svojim petjem in bližino, večina izmed njih se prehranjuje s škodljivci, predvsem drobnimi insekti, ki povzročajo  ekonomsko škodo v sadovnjaku. V času valjenja, predvsem pa ko hranijo mladiče, žužkojede ptice pospravijo izjemno velike količine različnih vrst gosenic in metuljev, ki povzročajo škodo. Tako prekinejo razvojne stadije škodljivcev, saj jih ptice ne napadajo selektivno samo v eni fazi razvoja temveč se prehranjujejo tako z ličinkami kot odraslimi osebki. Žužkojede ptice tudi ne izbirajo dotične vrste insektnega  škodljivca, temveč se prehranjujejo z vsemi, ki so prisotni v sadovnjaku. To pa je bistvena prednost v primerjavi z insekticidi, ko se moramo določenega škodljivca lotiti selektivno, praviloma pa se zatira osebke v določeni fazi razvoja.

Enako vlogo  imajo v sadovnjakih tudi ujede, ki se prehranjuje z glodavci, predvsem voluharji, krti in mišmi. Od prisotnosti ujed naj tu  omenim najbolj pogosto kanjo (Buteo buteo), manj številčno pa se pojavljat navadna postovka (Falco tinnunculus)in  lesna sova (Strix aluco).

Večjo zastopanost ptic predstavljajo žužkojede oziroma vsejede ptice (to so ptice, ki so oportunisti,) ki se prehranjujejo tako z semensko kot žužkojedo hrano, predvsem so žužkojede v času valjenja in hranjenja mladičev.